Certificiran fasadni sistem pomeni kombinacijo materialov, ki zagotavljajo medsebojno usklajeno delovanje glede na izbrano izolacijo.
Optimalno delovanje fasadnega sistema je pogoj za izdajo Evropskega tehničnega soglasja pooblaščene institucije, ki zagotavlja varno odločitev in izpolnuje vse zahteve v skladu s seznami standardov in odredbami evropskih institucij, ki so za fasadni sistem predpisane.
Fasadni sistemi se razlikujejo po specifičnih karakteristikah, ki jih določajo različne vrste izolacijskih materialov, fasadnih lepil in zaključnih slojev.
Skupaj določajo primernost za uporabo pri različnih vrstah gradbenih materialov in gradenj ter tako zagotavljajo trajnost in funkcionalnost celotne konstrukcije.
Sestavni deli ETICS-a (fasadnega sistema) morajo biti proizvedeni v skladu z veljavnimi normativi in standardi!
Odsvetujemo uporabo mešanic, pripravljenih na samem gradbišču, ali nenamenskih lepil (lepila za keramiko) namesto predpisanih polimernih cementnih lepil.
Debelina armirne plasti na izolacijskih ploščah in debelina nanosa dekorativnih zaključnih slojev naj bo v okviru predpisanih normativov s strani proizvajalca. Namen teh plasti ni finalna izravnava večjih neravnin, na katere se sistem vgrajuje. Zaradi neenakomernih nanosov prihaja v plasteh do različnih raztezkov ali krčenj in s tem do nastajanja gradbene škode (razpoke, odpadanje zaključnega sloja,…).
Ni pomembno, za katero vrsto fasadnega sistema se odločimo, vedno dobimo vzdržljivo in ekonomsko učinkovito rešitev. Vse komponente v weber.therm fasadnem sistemu delujejo usklajeno in zagotavljajo dolgotrajno zaščito.
Sistemi omogočajo praktično vse oblikovne izvedbe in zadovoljujejo še tako zahtevne ideje arhitektov.
Primarna naloga izolacije je preprečevanje prehajanja toplote in zniževanje porabe energije za ogrevanje pozimi ter zaščita pred zunanjo vročino poleti. Izbiro izolacijskega materiala v prvi vrsti določa vrsta podlage oziroma specifične lastnosti le-te. Pri izbiri med razpoložljivimi fasadnimi izolacijami je poleg toplotne izolativnosti pomembno upoštevati še druge kriterije, kot so požarna odpornost, difuzijska prepustnost, tlačna trdnost, trajnost, občutljivost na navlaževanje itd. Vedno bolj se zavedamo pomena okoljskih kriterijev, kjer upoštevamo količino energije, potrebne za proizvodnjo izolacijskega materiala in možnost njegove reciklaže. Izbor fasadne izolacije v kombinaciji z vrsto podlage v nadaljevanju določa vrsto fasadnega lepila in zaključnih slojev.
1. Za lepljenje izolacijske plošče
Fasadna lepila zagotavljajo optimalno oprijemljivost med podlago in izolacijskim materialom. Večkrat pa narava podlage, specifične lastnosti objekta in teže zaključnih slojev zatevajo še dodatno mehansko pritrjevanje (sidranje). Lastnosti lepila se razlikujejo glede na vrsto izolacijske plošče in vrsto podlage. Z različnimi dodatki pa spreminjamo lastnosti posameznega lepila.
2. Za izdelavo armirnega sloja
Uporabljena lepila so lahko univerzalno primerna za lepljenje izolacijske plošče in armiranje z vtiskavanjem alkalijsko odporne fasadne mreže. V nekaterih primerih pa se uporabljajo lepila ločeno za lepljenje izolacijske plošče in za izdelavo armirnega sloja. Velikost granulacije peskov in različni dodatki vplivajo na aplikativne lastnosti posameznega lepila, vplivajo na hitrost sušenja (odprti čas), paroprepustnost,…
Armirna mreža prenaša napetosti, ki se dogajajo na fasadni površini in preprečuje večje raztezke in skrčke, ki bi povzročili razpoke na fasadni površini in zaključnem sloju. Ker je vtisnjena v cementna fasadna lepila je nujno, da je alkalijsko odporna. Izrednega pomena je pravilna izvedba in vgradnja mrežice na robovih in odprtinah.
Pred nanosom zaključnih slojev je priporočljiva uporaba osnovnega premaza. Osnovni premaz naredi podlago enakomerno vpojno, ustvari vezni most med podlago in zaključnim slojem, njegova obarvanost pa preprečuje prosevanje podlage skozi zaključni sloj.
Najbolj obremenjen ter izpostavljen del fasade je zaključni sloj. Podvržen je stalnim temperaturnim spremembam, močenju ter naravnim biološkim dejavnikom.
Glavna naloga zaključnega sloja je trajna zaščita fasadnega sistema pred vremenskimi vplivi. Sekundarna naloga pa je izgled stavbe, ki tako še poudari arhitekturo objekta.
Ker se zaključni sloji nanašajo direktno na predhodno izdelano podlago, je zelo pomembna kvaliteta podlage. Zaključni sloji se s pomočjo mehanske vezave prilepijo na podlago kar pomeni, da se skupaj tudi gibljejo. Prekinjen proces sušenja lahko pomeni, da se podlaga skrči in tako nastanejo mikro razpoke v zaključnem sloju. Zaključni sloji so narejeni iz veziv ter različnih granulacij peska. Poznamo silikonske, silikatne ter akrilne zaključne sloje in njihove izpeljanke-kombinacije.
Objekt je vedno potrebno obravnavati kot celoto in ga povezati s prostorom v katerega je umeščen. Če naj funkcionalnost, gospodarnost in bivalno ugodje dosežejo visoko kakovost in skladnost, je potrebno upoštevati pri načrtovanju objekta in njegovega ogrevanja veliko dejavnikov.
Kdor investira v objekt, si z vgradnjo fasadnega sistema ne znižuje samo stroškov energentov, temveč zvišuje vrednost svoje investicije s povečevanjem kvalitete bivalnega okolja in trajnosti naložbe brez sanacij.
Neizoliran stanovanjski objekt skozi različne dele izgublja velike količine energije. Fasadni obod predstavlja kar 25 - 35 % vse izgubljene energije.
Alge in plesni so mikroorganizmi, ki v naravnem okolju lahko tvorijo čudovite oblike življenja. Toda že dolgo jih ne najdemo samo v naravi. V evoluciji so se naučile preživeti v najrazličnejših okoljih in na najrazličnejših materialih. Tako jih najdemo na strehah, asfaltu, betonskih zidovih, celo na steklu in kovini, ter tudi na fasadah.
Evropske institucije sprejemajo zakonodajo in postavljajo smernice, s katerimi želijo v prihodnosti zmanjšati porabo energije. Velik poudarek je na zmanjšanju porabe energije za ogrevanje, kjer se predvsem ukvarjajo z debelino izolacije v fasadnih sistemih.
Certificiran fasadni sistem pomeni kombinacijo materialov, ki zagotavljajo medsebojno usklajeno delovanje glede na izbrano izolacijo.
Optimalno delovanje fasadnega sistema je pogoj za izdajo Evropskega tehničnega soglasja pooblaščene institucije, ki zagotavlja varno odločitev in izpolnuje vse zahteve v skladu s seznami standardov in odredbami evropskih institucij, ki so za fasadni sistem predpisane.
Fasade so močno obremenjen del zgradbe in zato podvržene stalnemu omočenju, kemikalijam v dežju, biološkim dejavnikom, temperaturnim spremembam in mehanskim poškodbam. Zaključni sloji estetsko zaključujejo arhitekturo objekta in so prvi ter najbolj obremenjeni del fasadnega sistema, saj so izpostavljeni nenehnim vplivom iz okolja.