Splošno o fasadnih sistemih

Naša primarna dejavnost je polaganje vseh vrst izolacij in izdelava vseh tipov fasad.

Vplivni dejavniki

Objekt je vedno potrebno obravnavati kot celoto in ga povezati s prostorom v katerega je umeščen. Če naj funkcionalnost, gospodarnost in bivalno ugodje dosežejo visoko kakovost in skladnost, je potrebno upoštevati pri načrtovanju objekta in njegovega ogrevanja veliko dejavnikov:

  • okolje in lokacija objekta,
  • konstrukcijska zasnova in oblika objekta,
  • vrsta gradnje (stara/novogradnja),
  • notranja razporeditev prostorov,
  • sestava in lastnosti ovoja objekta,
  • način uporabe.

Za toplotno ugodje v objektu je pomembna temperatura zraka in njena porazdelitev po prostoru ter sevalnost toplote (hladu) obodnih površin.

Temperatura zraka v prostoru ni dejanski kazalec temperaturnega ugodja, temveč je dejanski kazalec ugodja, ki ga občuti človek, minimalna razlika med temperaturo zraka v prostoru in temperaturo obodnih površin. Eden izmed pogojev bivalnega ugodja je, da je razlika med temperaturo zraka in srednjo sevalno temperaturo čim manjša (manj kot 2° C). Pri tem je ključnega pomena izolacija okoli gradbene konstrukcije.

Fasaderstvo Zi-TI - Hisa plan
Fasaderstvo Zi-TI - Logo Lokacija

Lokacija objekta

Najugodnejša je lega objekta na prisojni strani, zaščitena pred vetrom. Razlika med različno lociranimi objekti lahko pripelje tudi do 20 % večjih (manjših) toplotnih izgub (prihrankov) objektov. Lokalno so temperaturne razlike med objekti, lociranimi v hladni in senčni dolini, in objekti na odprtem od 2 do 5° C.

Veter na izpostavljenih legah povečuje konvekcijske toplotne izgube in nekakovostno tesnenje objekta lahko pomeni nekajkratno povečanje toplotnih izgub.

Oblika Objekta

Glede na obliko in razgibanost objekta ter fasade imajo objekti ob enaki prostornini različne toplotne izgube. Le-te se večajo z večanjem zunanje površine fasade. Navedene toplotne izgube opisuje oblikovni faktor, ki je razmerje med površino zunanjega ovoja in prostornino objekta. V primerjavi s samostojno pritlicno družinsko hišo, ki ima najbolj neugodno razmerje, ima dvoetažna stavba enake stanovanjske površine za okoli 20 % manjšo zunanjo površino in temu sorazmerno manjše toplotne izgube. Vrstna hiša ima okoli 30 % manjšo zunanjo površino, medtem ko je pri štirietažni kompaktni stanovanjski stavbi zunanja površina ovoja stavbe kar za polovico manjša kot pri samostojni enodružinski hiši.

Ziti Izdelava fasade

Umestitev objekta v prostor

S pravilno orientacijo stavbe in primerno razporeditvijo oken učinkovito izkoristimo sončno energijo, ki lahko nadomesti del energije, potrebne za vzdrževanje bivalnih temperatur. Priporočljivo je na južni strani vgraditi večja okna z dodatno toplotno zaščito (rolete, polkna), na ostalih straneh, zlasti na severni, pa manjša okna. Razvrščanje bivalnih prostorov v stavbi na jug in servisnih prostorov na sever je pomembno tako zaradi kakovosti bivanja kot tudi zaradi učinkovite izrabe sončne energije. Prostori z enakim temperaturnim režimom naj bodo razporejeni skupaj. Zelo visoke prostore ali celo prostore, načrtovane preko vec etaž, je zelo težko enakomerno ogreti, pri čemer porabimo tudi več energije.

Vrsta Gradnje

Tako pri novogradnjah kot pri sanacijah je cilj izolirati in izdelati učinkovito ter lepo fasado. V nasprotju z novogradnjo se pri starih objektih srečujemo z obstoječimi dolžinami napuščev, okenskih polic in odprtin, ki nas omejujejo pri debelini fasadnih sistemov. Posebno pozornost je potrebno posvetiti hidroizolaciji in morebitnim težavam s kapilarno vlago.

Izberite področje ki vas zanima

Ziti Fasade - Fasadni sistemi

Splošno o fasadnih sistemih

Objekt je vedno potrebno obravnavati kot celoto in ga povezati s prostorom v katerega je umeščen. Če naj funkcionalnost, gospodarnost in bivalno ugodje dosežejo visoko kakovost in skladnost, je potrebno upoštevati pri načrtovanju objekta in njegovega ogrevanja veliko dejavnikov.

Prihranki

Kdor investira v objekt, si z vgradnjo fasadnega sistema ne znižuje samo stroškov energentov, temveč zvišuje vrednost svoje investicije s povečevanjem kvalitete bivalnega okolja in trajnosti naložbe brez sanacij.

Namen fasadnih sistemov

Neizoliran stanovanjski objekt skozi različne dele izgublja velike količine energije. Fasadni obod predstavlja kar 25 - 35 % vse izgubljene energije.

Alge in plesni

Alge in plesni so mikroorganizmi, ki v naravnem okolju lahko tvorijo čudovite oblike življenja. Toda že dolgo jih ne najdemo samo v naravi. V evoluciji so se naučile preživeti v najrazličnejših okoljih in na najrazličnejših materialih. Tako jih najdemo na strehah, asfaltu, betonskih zidovih, celo na steklu in kovini, ter tudi na fasadah.

Smernice evropske unije in zakonodaja

Evropske institucije sprejemajo zakonodajo in postavljajo smernice, s katerimi želijo v prihodnosti zmanjšati porabo energije. Velik poudarek je na zmanjšanju porabe energije za ogrevanje, kjer se predvsem ukvarjajo z debelino izolacije v fasadnih sistemih.

Sestava fasadnih sistemov

Certificiran fasadni sistem pomeni kombinacijo materialov, ki zagotavljajo medsebojno usklajeno delovanje glede na izbrano izolacijo.
Optimalno delovanje fasadnega sistema je pogoj za izdajo Evropskega tehničnega soglasja pooblaščene institucije, ki zagotavlja varno odločitev in izpolnuje vse zahteve v skladu s seznami standardov in odredbami evropskih institucij, ki so za fasadni sistem predpisane.

Tankoslojni fasadni zaključni sloji oz. ometi

Fasade so močno obremenjen del zgradbe in zato podvržene stalnemu omočenju, kemikalijam v dežju, biološkim dejavnikom, temperaturnim spremembam in mehanskim poškodbam. Zaključni sloji estetsko zaključujejo arhitekturo objekta in so prvi ter najbolj obremenjeni del fasadnega sistema, saj so izpostavljeni nenehnim vplivom iz okolja.