Smernice evropske unije in zakonodaja

Kratek povzetek

Evropske institucije sprejemajo zakonodajo in postavljajo smernice, s katerimi želijo v prihodnosti zmanjšati porabo energije.

Velik poudarek je na zmanjšanju porabe energije za ogrevanje, kjer se predvsem ukvarjajo z debelino izolacije v fasadnih sistemih.

Tudi v Sloveniji so z letom 2009 lastniki objektov zavezani k pridobitvi energetske izkaznice, ki določa porabo energije objekta in ga umestiti v različne razrede energetske učinkovitosti. Umestitev v določen razred med drugim določa vrsta in debelina izolacijskega materiala, ki je del fasadnega sistema.

V uporabi je novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki je bil objavljen v Ur.l. RS št. 93/2008, dne 30.9.2008 in zamenjuje Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, ki je bil objavljen v Ur.l. RS št. 42/2002, dne 15.5.2002. Pravilnik pomembno vpliva na objekte, ki se bodo prenavljali in gradili v prihodnje, saj določa ostre kriterije za toplotno zaščito.

Pomembnejše zahteve pravilnika:

  • 25 % energije moramo zagotoviti iz obnovljivih virov energije,
  • toplotna zaščita v novogradnjah in stavbah, ki se bodo prenavljale, bo učinkovitejša (za stanovanjske stavbe mora biti U < 0.28 W/m2K kar pomeni 12 cm ali več izolacije (λ = 0,040) na votli opeki),
  • v ogrevalnih sistemih z vodo je temperatura znižana s 70 oziroma 90 na 55° C,
  • določena je največja dovoljena moč za hlajenje stavbe, ki se ne sme prekoračiti.

Za izdelavo izračunov gradbene fizike za področje toplote in smotrne rabe energije so v Sloveniji prevzeti harmonizirani evropski standardi SIST EN.

Po pravilniku je energetska izkaznica stavbe sestavni del gradbene dokumentacije. Izkazuje največjo dovoljeno letno potrebno toploto za ogrevanje po enoti ploščine koristne površine stavbe (kWh/m2 letno), ki zajema ogrevane dele stavbe (kWh/m3 letno). Izkaznica mora biti dostopna na vpogled bodočim lastnikom ali uporabnikom stavbe, priložena dokumentaciji za tehnični pregled in potrjena s strani projektanta.

Izberite področje ki vas zanima

Ziti Fasade - Fasadni sistemi

Splošno o fasadnih sistemih

Objekt je vedno potrebno obravnavati kot celoto in ga povezati s prostorom v katerega je umeščen. Če naj funkcionalnost, gospodarnost in bivalno ugodje dosežejo visoko kakovost in skladnost, je potrebno upoštevati pri načrtovanju objekta in njegovega ogrevanja veliko dejavnikov.

Prihranki

Kdor investira v objekt, si z vgradnjo fasadnega sistema ne znižuje samo stroškov energentov, temveč zvišuje vrednost svoje investicije s povečevanjem kvalitete bivalnega okolja in trajnosti naložbe brez sanacij.

Namen fasadnih sistemov

Neizoliran stanovanjski objekt skozi različne dele izgublja velike količine energije. Fasadni obod predstavlja kar 25 - 35 % vse izgubljene energije.

Alge in plesni

Alge in plesni so mikroorganizmi, ki v naravnem okolju lahko tvorijo čudovite oblike življenja. Toda že dolgo jih ne najdemo samo v naravi. V evoluciji so se naučile preživeti v najrazličnejših okoljih in na najrazličnejših materialih. Tako jih najdemo na strehah, asfaltu, betonskih zidovih, celo na steklu in kovini, ter tudi na fasadah.

Smernice evropske unije in zakonodaja

Evropske institucije sprejemajo zakonodajo in postavljajo smernice, s katerimi želijo v prihodnosti zmanjšati porabo energije. Velik poudarek je na zmanjšanju porabe energije za ogrevanje, kjer se predvsem ukvarjajo z debelino izolacije v fasadnih sistemih.

Sestava fasadnih sistemov

Certificiran fasadni sistem pomeni kombinacijo materialov, ki zagotavljajo medsebojno usklajeno delovanje glede na izbrano izolacijo.
Optimalno delovanje fasadnega sistema je pogoj za izdajo Evropskega tehničnega soglasja pooblaščene institucije, ki zagotavlja varno odločitev in izpolnuje vse zahteve v skladu s seznami standardov in odredbami evropskih institucij, ki so za fasadni sistem predpisane.

Tankoslojni fasadni zaključni sloji oz. ometi

Fasade so močno obremenjen del zgradbe in zato podvržene stalnemu omočenju, kemikalijam v dežju, biološkim dejavnikom, temperaturnim spremembam in mehanskim poškodbam. Zaključni sloji estetsko zaključujejo arhitekturo objekta in so prvi ter najbolj obremenjeni del fasadnega sistema, saj so izpostavljeni nenehnim vplivom iz okolja.